Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Pobudo zanj je dala prav Slovenija.
Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva ANTON JANŠA. Poznan je kot začetnik modernega čebelarjenja in najboljši poznavalec čebel. Deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru.
V nemškem jeziku je napisal dve pomembni knjigi: Razprava o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu.
Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin. Prav je, da se na ta dan spomnimo, kako pomembno vlogo ima čebela in drugi opraševalci za življenje na zemlji. Tri četrtine vseh rastlin na svetu oprašijo čebele in od njih je odvisna vsaka tretja žlica svetovno predelane hrane.
Slovenija je najbolj čebelarska država v EU, saj ima skoraj 5 čebelarjev na 1000 prebivalcev.
Slovenci smo lahko ponosni na svojo čebelarsko dediščino, še posebej na njene posebnosti, kot so kranjska čebela, tradicionalni panji, panjske končnice, čebelnjaki in prevažanje čebel na paše.
V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo, ki ima izjemne lastnosti. Je mirna, delovna, dolgoživa in ima dobro razvit čistilni nagon, zato je manj dovzetna za bolezni.
Za vsak nabrani kilogram medu obišče čebelja družina več kot štiri milijone cvetov in pri tem preleti 200.000 kilometrov.
KAKO LAHKO SAMI POSKRBIMO ZA ČEBELE? Tako, da doma in v okolici zasejemo medovite rastline, nakupujemo med in čebelje pridelke pri domačih čebelarjih. Zelo pripomoremo, da travnike kosimo po njihovem cvetenju in da se o čebelah in njihovem pomenu pogovarjamo z otroci.
Ob svetovnem dnevu čebel se vsako leto vrstijo številna praznovanja, konference in ostali dogodki, ki ozaveščajo javnost o pomembnosti ohranjanja čebel, opraševalcev in pomembnosti čebeljih pridelkov. Ob enem pa so praznovanja tudi priložnost za promocijo čebelarjev, čebelarske kulture in dediščine.
Ob SVETOVNEM DNEVU ČEBEL, ne moremo mimo MEDU. MED je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo in pustijo zoreti v satju. MED v največji meri sestavljajo ogljikovi hidrati, na njegovo hranilno sestavo pa vpliva vrsta medu.
ZAKAJ JE TAKO KORISTEN? Zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi. Vsebuje tudi: encime, aminokisline, vitamine, organske kisline, je tudi idealen vir energije.
V medu so prisotni: kalij, železo, kalcij, klorid, mangan, baker, fosfor, natrij, vitamini ( B, B1, B2, B3, B6, B8, folna kislina, vitamin C).
Med je naravno sladilo, ki je veliko bolj zdrav kot beli sladkor, zato lahko v vsakdanji prehrani sladkor nadomestimo z medom. Začemo lahko s sladkanjem jutranje kave.
Različne vrste medu se razlikujejo po barvi, okusu, sestavi, zgradbi in lastnosti.
Glede na pašo čebel v Sloveniji ločimo različne vrste medu: akacijev, cvetlični, gozdni, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in ajdov med.
Slovenija že vrsto let posebno pozornost namenja ozaveščanju mladih o pomenu čebel in čebelarstva. Najbolj znan projekt je TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Zelo dejavni so tudi posamezni čebelarji in lokalna društva, ki so prisotni v šolah in vrtcih, kjer mlade poučujejo o pomenu čebelarstva.